Na Trbižu v Kanalski dolini bodo dobili novega župnika. Videmski škof Riccardo Lamba je prisluhnil prošnji Alana Iacoponija, ki je bil župnik na celotnem Pastoralnem sodelovanju Trbiž od novembra 2019 in kot piše petnajstndevnik Dom, se je to nedeljo že poslovil od vernikov, že julija pa sta se poslovila vikarja, duhovnika indijskega rodu Kou Venkata Ratnam in Sudhakar Gode. Novi župnik bo 47-letni Emanuele Paravano, ki prihaja iz furlanske vasi Mortegliano. Uradni sprejem bo to nedeljo, 22. septembra. Poleg Trbiža bo skrbel še za Žabnice, Belo Peč in Rabelj. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, župnik v Naborjetu in Ukvah z Ovčjo vasjo ostaja Giuseppe Marano, za pastoralo v svetišču na Sv. Višarjah pa ostaja odgovoren p. Peter Lah.
Na Trbižu v Kanalski dolini bodo dobili novega župnika. Videmski škof Riccardo Lamba je prisluhnil prošnji Alana Iacoponija, ki je bil župnik na celotnem Pastoralnem sodelovanju Trbiž od novembra 2019 in kot piše petnajstndevnik Dom, se je to nedeljo že poslovil od vernikov, že julija pa sta se poslovila vikarja, duhovnika indijskega rodu Kou Venkata Ratnam in Sudhakar Gode. Novi župnik bo 47-letni Emanuele Paravano, ki prihaja iz furlanske vasi Mortegliano. Uradni sprejem bo to nedeljo, 22. septembra. Poleg Trbiža bo skrbel še za Žabnice, Belo Peč in Rabelj. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, župnik v Naborjetu in Ukvah z Ovčjo vasjo ostaja Giuseppe Marano, za pastoralo v svetišču na Sv. Višarjah pa ostaja odgovoren p. Peter Lah.
Naj te najprej opozorim, spoštovani poslušalec in poslušalka, da je današnji komentar precej črnogled. Upam, tako kot nekoč Cankar, da bo na črnem ozadju bolj prišla do izraza mavrica, ki starodavni simbol miru in upanja. Ko poslušam sebe in ljudi, opažam, da se radi pritožujemo. Kot princesa smo, ki so ji mehko postlali, pa jo je kljub temu ožulilo zrno graha.
Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.
Naj te najprej opozorim, spoštovani poslušalec in poslušalka, da je današnji komentar precej črnogled. Upam, tako kot nekoč Cankar, da bo na črnem ozadju bolj prišla do izraza mavrica, ki starodavni simbol miru in upanja. Ko poslušam sebe in ljudi, opažam, da se radi pritožujemo. Kot princesa smo, ki so ji mehko postlali, pa jo je kljub temu ožulilo zrno graha.
Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.
Post je klic k spreobrnjenju, vabilo na potovanje po poti, ki nam jo skozi tisočletja utirajo modri ljudje. To je pot medsebojnega spoštovanja, solidarnosti, zavzetega dela za skupno dobro. Odpovejmo se vsemu, kar nas od tega odvrača. Potem bo naš post obrodil dober sad.
Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.
Post je klic k spreobrnjenju, vabilo na potovanje po poti, ki nam jo skozi tisočletja utirajo modri ljudje. To je pot medsebojnega spoštovanja, solidarnosti, zavzetega dela za skupno dobro. Odpovejmo se vsemu, kar nas od tega odvrača. Potem bo naš post obrodil dober sad.
Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.
Post je klic k spreobrnjenju, vabilo na potovanje po poti, ki nam jo skozi tisočletja utirajo modri ljudje. To je pot medsebojnega spoštovanja, solidarnosti, zavzetega dela za skupno dobro. Odpovejmo se vsemu, kar nas od tega odvrača. Potem bo naš post obrodil dober sad.
Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.
Post je klic k spreobrnjenju, vabilo na potovanje po poti, ki nam jo skozi tisočletja utirajo modri ljudje. To je pot medsebojnega spoštovanja, solidarnosti, zavzetega dela za skupno dobro. Odpovejmo se vsemu, kar nas od tega odvrača. Potem bo naš post obrodil dober sad.
Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.
Včasih imam občutek, da svet postaja vedno manj človeški. Po eni strani smo ga raznaravili s tem, ko z zemljo ravnamo kot s primarno surovino in jo po industrijsko obdelujemo. Po drugi strani postaja vedno bolj džungla, ker smo gozdove in travnike in sploh vse, kar se ne da takoj vnovčiti, prepustili divjačini. Dve skrajnosti, vmes pa vedno manj gojene, s skrbjo in občutkom obdelane zemlje. Živimo v obdobju skrajnosti. Politično smo razdeljeni na leve in desne, brez vmesnega prostora, kjer bi se lahko srečali in pogovarjali. Naša stanovanja so polna razvajenih hišnih ljubljenčkov, hkrati pa jemo živali, ki so rastle v zelo krutih razmerah.
Včasih imam občutek, da svet postaja vedno manj človeški. Po eni strani smo ga raznaravili s tem, ko z zemljo ravnamo kot s primarno surovino in jo po industrijsko obdelujemo. Po drugi strani postaja vedno bolj džungla, ker smo gozdove in travnike in sploh vse, kar se ne da takoj vnovčiti, prepustili divjačini. Dve skrajnosti, vmes pa vedno manj gojene, s skrbjo in občutkom obdelane zemlje. Živimo v obdobju skrajnosti. Politično smo razdeljeni na leve in desne, brez vmesnega prostora, kjer bi se lahko srečali in pogovarjali. Naša stanovanja so polna razvajenih hišnih ljubljenčkov, hkrati pa jemo živali, ki so rastle v zelo krutih razmerah.
Zaradi ljubega miru je Pilat je popustil. Ljudje so dobili Baraba ter njegovo plačilo. Njihovi vnuki so v cunjah sedeli na osmojenih ruševinah. Mi smo na isti poti v katastrofo, če jih posnemamo. Vsakič, ko se požvižgamo na dejstva, na resnico, se odločimo za Baraba. Vsakič, ko se prepustimo nizkotnim in nasilnim čustvom, obsodimo na smrt Jezusa. Ne bodimo kot drhal. Ko stojimo pod Jezusovim križem, se odpovejmo glasnikom prostaštva, nizkotnosti in nasilja. Naša ušesa naj bodo odprta samo za besede, ki jih je Odrešenik naslovil na svoje učence v zadnjih urah pred trpljenjem.
Komentar tedna je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.
Zaradi ljubega miru je Pilat je popustil. Ljudje so dobili Baraba ter njegovo plačilo. Njihovi vnuki so v cunjah sedeli na osmojenih ruševinah. Mi smo na isti poti v katastrofo, če jih posnemamo. Vsakič, ko se požvižgamo na dejstva, na resnico, se odločimo za Baraba. Vsakič, ko se prepustimo nizkotnim in nasilnim čustvom, obsodimo na smrt Jezusa. Ne bodimo kot drhal. Ko stojimo pod Jezusovim križem, se odpovejmo glasnikom prostaštva, nizkotnosti in nasilja. Naša ušesa naj bodo odprta samo za besede, ki jih je Odrešenik naslovil na svoje učence v zadnjih urah pred trpljenjem.
Komentar tedna je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.
Kratko sem opisal tri primere, ki nas postavljajo pred nalogo razločevanja. Sprememba časa ali obdobja praviloma pomeni, da po starem ne gre več naprej. Potrebno je spreobrnjenje, sprememba v načinu razmišljanja in življenja. Naj nam bo pustni konec tedna spodbuda, da se usmerimo h globinskemu spreobrnjenju.
Komentar tedna je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.
Kratko sem opisal tri primere, ki nas postavljajo pred nalogo razločevanja. Sprememba časa ali obdobja praviloma pomeni, da po starem ne gre več naprej. Potrebno je spreobrnjenje, sprememba v načinu razmišljanja in življenja. Naj nam bo pustni konec tedna spodbuda, da se usmerimo h globinskemu spreobrnjenju.
Komentar tedna je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.
Malo je medijev na svetu, ki bi tako uspešno združevali kulturno in izobraževalno poslanstvo s službo katoliški skupnosti pod vodstvom škofov.
November je mesec osveščanja o moških boleznih, tudi o raku prostate. Odzivnost moških ni bila vedno dobra, zadnja leta pa zavest o preventivi za ohranjanje dobrega počutja in o spremljanju svojega zdravja- ter s tem povezanih rednih pregledov, pridobiva na pomenu. Mag. Martin Lisec, logoterapevt in psihoterapevt, je spregovoril tudi ob svoji nedavni izkušnji soočanja z boleznijo.
Naša gostja pravljičarka in pisateljica Irena Cerar si je lansko leto zadala zanimiv izziv: za sedem tednov se je podala v naravo. Izbrala si je najbolj značilne slovenske habitate: divjino kočevskega gozda, pestrost rečnih mrtvic Mure, veličastje gorskega sveta, odpravila se je tudi ob morsko obalo in v kulturno krajino. Vtise je strnila v knjigo, vanjo pa izjemno spretno vtkala tudi strokovna spoznanja in mitološko ozadje.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. december 2024 ob 05-ih
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
Povabili smo na Lombergarjeve dneve, ki jih pripravlja Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, opozorili na zaključke EIP projekta o učinkoviti prireji mleka, v osrednjem delu pa predstavili miklavževo darilo za slovenske kmetice in kmete, nov specializiran podkast RAST.
»Človek je edino bitje, ki je sposobno biti bitje za druge. Samo človek presega samega sebe, kar je temeljno za njegovo človeškost. Iti prek sebe k drugemu in biti za drugega. Človek pa si tudi najbolj od vsega želi, da bi bil srečen. Toda tu se pojavi nevarna past, tisto usodno križišče, kjer novodobni človek velikokrat zgreši smer. Svoboda in odgovornost namreč spadata med najbolj problematične pojme sedanjega časa.« Odlomek kar najbolj povzame knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Njen avtor je profesor doktor Sebastjan Kristovič, ki je reden gost tudi na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, od koder smo vzeli tudi nekaj odlomkov. Prisluhnite avtorju in njegovi knjigi z naslovom Reševanje krize smisla sodobnega človeka. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.
3. decembra na rojstni dan Franceta Prešerna je v Sloveniji Ta veseli dan slovenske kulture, ko veliko kulturnih ustanov odpre svoja vrata in povabi na svoje dogodke. Temu smo posvetili tokratne Kulturne utrinke.
Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.